Izračun zavarovanja in upoštevanje značilnosti tržišča

Izračun zavarovanja ali zavarovalne premije je lahko podano na več načinov. V osnovi je račun zavarovanja znesek, ki ga zavarovanec plača glede na določila zavarovalne pogodbe. Izračun zavarovanja je cena za zaščito pred nevarnostmi . Cena za zaščito pred točno določenimi nevarnostmi je določena premo sorazmerno z obsegom rizika. Večji riziki pomenijo, da bo izračun zavarovanja večji, kot primeru, da je riziko manjši. Temelj na katerem temelji izračun zavarovanja je uporaba abstraktne matematike z obdelavo statističnih podatkov o preteklih in aktualnih gibanjih ter verjetnosti ocene uresničitve zavarovane nevarnosti. Izračun zavarovanja je zavarovalnico posebno težaven, ko razvija novo zavarovane, vstopa na nov trg ali uvaja nove oblike zavarovanja.

Novo zavarovanje je težavno zaradi dejstva, da ni mogoče v naprej izračunati in oceniti tveganje ter z njimi povezane dogodke. Pri uveljavljenih zavarovanjih, kjer je zavarovalnica bogata z izkušnjami je izračun zavarovanja lažji, ker iz leta v leto na podlagi statističnih podatkov lahko sklepa in oceni dogodke in predvideva trend ter vse kar je moč na podlagi statistike oceniti. Izračun zavarovanja je za zavarovalnico težaven v enaki meri, ko vstopa na novo tržišče. Podobno kot pri uvajanju novega zavarovanja, so zavarovalnici določena dejstva iz novega trga neznanke. Pri tem gre za celo vrsto podatkov, ki zavarovalnici veliko pomenijo predvsem s strani rizika in tveganja. V pomoč so jih ob tem lahko podatki iz dosedanjih območji, vendar se mora zavedati, da je za dobro oceno potrebno upoštevati vse spremljajoče razlike, različne trende, ter vse ostale razlike, ki se nanašajo na predmete zavarovanja. Podobno težaven je izračun zavarovanja, ko zavarovalnica uvaja nove oblike zavarovanja, saj se kljub znanim podatkom glede območja, ter dosedanjega vedenja vsega v zvezi z predmeti zavarovanja, lahko zanaša predvsem na ocene.

Ob tem mora izračun zavarovanja poleg ocene dogodkov v zvezi z predmeti zavarovanja upoštevati tudi zastavljene poslovne cilje, tržni delež, kakovost in vse kar predstavlja dober poslovni rezultat.

Kampiranje, oblika bivanja na prostem

Kampiranje je oblika bivanja na prostem. Kampiranje sodi med aktivnosti v zunanjem okolju, pri katerih prebivalci urbanih naselji za krajši ali daljši čas zapustijo svoja naselja, ter grejo živeti na prosto, v naravno okolje. Kampiranje se najveèkrat dogaja v urejenem okolju kampa.

Kampiranje je oblika bivanja na prostem. Kampiranje sodi med aktivnosti v zunanjem okolju, pri katerih prebivalci urbanih naselji za krajši ali daljši cas zapustijo svoja naselja, ter grejo živeti na prosto, v naravno okolje. Kampiranje se najveckrat dogaja v urejenem okolju kampa. Dejavnost mora zadostovati zakonskim predpisom in standardom, ki kampiranje ureja enako kot vse druge dejavnosti. Zakon, predpisi in standardi urejajo samo bivanje gostov v naravi, na drugi strani pa mora biti kampiranje, kamp, prostor za življenje v naravi urejen v skladu z zakoni. Tako imenovano divje kampiranje ni dovoljeno, zato so za takšne oblike zagrožene kazni.
Bivanje v naravi oziroma kampiranje se izvaja z razlicnimi sredstvi. Najpogosteje je kampiranje izvedeno s šotorom. Pocitniška prikolica je ravno tako priljubljeno sredstvo za kampiranje, poleg tega pa so priljubljeni tudi bivalniki. Kot rekreativna aktivnost se je kampiranje zacelo uveljavljati v zgodnjem 20. stoletju. Pri tem velja omeniti, da je bila neorganizirana oblika znana že veliko prej. Uporabljali so jo razni migranti, ki so potovali preko dežel. Nekateri so potovali zaradi ekonomskih interesov, drugi so potovali in kampiranje imeli za tradicijo, tretji so se za takšno obliko odlocili, ker drugje strehe nad glavo niso imeli.
Sodobne oblike v osnovi posnemajo starejše oblike. Mnogi prisegajo na življenje na prostem v razlicnih oblikah tudi danes. Tako imamo mnoge pušcavnike,ki kampiranje oziroma življenje na prostor uporabljajo za dosego nekih svojih ciljev. Vecinoma pa gre za urejene oblike, ki so zakonsko urejene, regulirane in nadzirane. Najveckrat se ljudje za kampiranje odlocijo v casu pocitnic, ki so lahko daljše ali krajše, lahko pa je kampiranje namenjeno obisku prireditev, dogodkov in podobnih srecanj. Na naših tleh je veliko glasbenih festivalov, kjer je kampiranje sestavni del dogodka, saj v kampih poteka družabno življenje.
Kampiranje se kot oznaka uporablja za razne aktivnosti na prostem. Nekateri prisegajo na kampiranje, ki uporablja le najnujnejše za preživetje.

http://www.campingrovinjvrsar.com/sl/

Hrvaška in njena stara mesta

Hrvaška je turistična dežela. Organiziran turizem, kot razmeroma mlada panoga se je razvila z razvojem prevoznih sredstev, ter dostopnosti prevoza šrišim množicam. V začetku so si turizem, kot ga pomnimo danes, lahko privoščili le najpremožnejši in srednji sloji prebivalstva. Hrvaška ima v tem pogledu kar nekaj starih letovišč, kjer so si lahko premožnejši omislili oddih.
Zanimivi so bili cilji, ki so bili dostopni s takratnimi prevoznimi sredstvi. V prvi vrsti so bile zanimive železniške in morske povezave, cestni promet je bil v tistih časih bolj kot ne prej pustolovščina, kot današnje razumevanje potovanja po cestah. Zanimiva Hrvaška letovišča in cilji obiskovalcev so se umestila v starodavnih mestih, ki imajo na eni strani kaj pokazati, na drugi strani so s svojo tradicionalno kulturo bivanja, zanimivi za tujce. Veliko turistom zanimivih točk se nahaja na obali Jadranskega morja. Hrvaška na severnem delu, natančneje na zahodni obali Istre premore kar nekaj starodavnih mest, ki so nastale pod vplivom tako starih kultur kot so recimo Histri, kot vplivom vplivnih mest in državnih tvorb v bližini. Tak primer so bližnje Benetke, z Beneško republiko, ki je svoj čas pomenila trgovsko velesilo in vez Evrope z oddaljenimi kraji, predvsem v Aziji. Stoletja pred tem je svojo pomembno vlogo odigral Oglej. Sosednja Hrvaška obala je svoj navdih, vzore in vedenjske navade črpala ter jih umestila v svoj vsakdanjik. Tak primer ima Hrvaška v mestu Rovinj, z starodavnim pristaniščem. Pripadal je tako Ogleju kot Benetkam. Hrvaška ima turistična mesta , ki so podobno kot Rovinj, pripadala različnim zgodovinskim vplivom in posestim, vzdolž cele obale vzhodnega Jadrana.

 Tako imamo znamenita Hrvaška mesta Split in Dubrovnik. Poleg tega je na tako obali, kot otokih in polotokih moč odkriti priče vplivov starodavnih kultur in držav. Hrvaška je dežela z veliko starimi mesti, ki so zanimive za obisk, ogled ali bivanje.

Izumirajoči jeziki, izginjajoči jeziki

Izumirajoči jeziki so jeziki, ki so izginili ali imajo trend izginjanja iz našega vsakdanjika. Pri tem gre za naravni proces, s katerim se soočajo predvsem manjše jezikovne skupine. Izumirajoči jeziki lahko v naravnem procesu izumiranja nastanejo na več načinov. Izumirajoči jeziki, ki so doživeli ali doživljajo proces izginjanja pomena njihovih besedil, so se ali bodo soočili z izgubo članov skupnosti.

Takšno izgubo v celoti ni mogoče nadomestiti, saj se trajno izgubijo načini preverjanja pravilnega govora ali zapisa takšnega jezika. Delno se dajo izumirajoči jeziki nadomestiti z govorom ali zapisom potomcev, ki so govorne ali pisne posebnosti, katere so jih izumirajoči jeziki imeli, poznali, obvladali in znali izgovoriti ali zapisati. Vendar v tem primeru lahko pride do nepopravljive škode. Izumirajoči jeziki lahko na ta način, torej poizkusa potomcev zapisati ali izgovoriti določeno besedo, stavke ali besedilo, izgubijo večji ali manjši del značilnosti, za katere pa nihče ne ve, ker sodnikov, ki bi to ocenili preprosto ni. Tako se izumirajoči jeziki prek potomcev govorcev oziroma piscev izvirnika spremenijo v neko čisto novo obliko, namesto v obliko, ki jo izumirajoči jeziki v izvirniku poznajo. čeprav se nam izumirajoči jeziki zdijo oddaljeni imamo take primere tudi nedaleč od nas.

Problem pri tem je, da tega praktično ne vemo, ker je domena peščice ljudi. Tako smo blizu podobne situacije kot jeziki, ki so izumrli. Pomen besed v izvirniku se bo lahko za vedno izgubil, bodisi, ker ne bo nobeden poznal pomena besed, bodisi zato, ker bo potomec ali druga oseba izvirnik napačno tolmačil ali pisno prevedel. Primere izumrtje zapisa imamo nekdanji zapis števila štiri, ki je bil pred stoletji zapisan kot polovica številke osem. Take primere najdemo na raznih objektih, kot so recimo cerkve, kjer se je zapis števila štiri izpred stoletji še ohranil. Primer jezika, ki na žalost sledi trendu, ki ga imajo izumirajoči jeziki , je govorica ne ravno oddaljene Rezije.

Več o posameznih izumirajočih jezikih najdete tukaj